»Saj ne moreš niti policije poklicati.«

»Ker je plašna, je ne kličite in ne lovite, samo pokličite.«

»Strah moraš odmisliti, strahu pri takem podvigu ne smeš imeti.«

»Poklicali smo vojsko in nihče ne pride, ne streljajo pač na svoje ljudi.«

»Poklical sem nadrejene in jim naročil, naj pokličejo policijo.«

»Bila sem v sedmih nebesih, saj ga jaz ne bi poklicala, trpela bi in mislila nanj.«

»Preprosto nismo vedeli. V Postojni so štirje hoteli in res ne bi bilo težko vsakega posebej poklicati.«

»Mene pokličejo iz neke stavbe, pridem tja na nadzorni odbor in pokličemo upravnika. Ali veste, da upravnik sploh ne ve, kje ta stavba je?!«

»Teror in strah ne smeta imeti mesta v naši državi.«

»Strah nas je čustev, ampak to je Slovence vedno, v času korone pa nas je strah še bolj. Navadili smo se na strah in na neobčutljivost. Danes nas trupla na naših mejah več ne ganejo. To se ne bi smelo zgoditi.«